3-kons-2010-ikona
Romuni so znani v Evropi po gostoljubnosti in prijaznosti.
Seveda pa svetu ponujajo še veliko zanimivosti. Naj vam jih nekaj predstavimo.
kapelca Pokopališče v Sapanti – Na Merry Cemeteryju  oz pokopališču Merry v  Sapanti, je umetnik Constantin Brancusi izrezljal lesene križe, ki so pobarvani v modro in polepšani. Nagrobniki opisujejo življenjsko pot pokojnika..
Pobarvana jajca – so najbolj tipičen primer romunske umetnosti, čeprav so znana tudi pri nas v dnevih velike noči. Njihove najstarejše pa so bile pobarvane in imele rdečo podlago.  V Romuniji jih imajo skoraj v vsaki trgovini. jajca
loncar Lončarstvo – še vedno poteka na
tradicionalnih platiščih s preprostimi zaključnimi orodji.
cerkev
Lesni izdelki –  Maramures je kraj, kjer si lahki ogledate umetniške stvaritve iz lesa.
Izrezljane umetnine lahko opazimo na cerkvicah in hišah, pozornost pritegnejo lesena vhodna vrata, ograje, ornamenti …
vrata cerkev2
  Glavna vrata lesene cerkve Sârbi Susani (1639), najstarejše v Maramurešu
Tekstil – tkanje tekstila je najbolj razširjena obrt v Romuniji. Znani so njihovi prti, pregrinjala, odeje, preproge, tapete, oblačila.
preproge ludeki
Maske– običajno so narejene iz kož koz, krav in ovac.
Te pa zatem okrasijo z rogovi, tkaninam, traki, perjem, fižolom.
maska

drakulaaa

Portret Vlad Ţepeş – grof Drakula (slika olje, grad Ambras, Tirolska)

LEGENDA O DRAKULI

Nič ni tako globoko zaznamovalo Romunije kot mit o srednjeveškem vladarju grofu Drakuli. V moderni romunščini »DRAC«pomeni »zmaj«, pa tudi »hudič«. Zelo verjetno so ta vzdevek dobili pogumni romunski bojevniki med 14. in 19. stoletjem in vitezi Zmajevega reda (nemško: DRAChe – zmaj).

»DRACULA« (Drakula) je pozdrav, ki je pomenil »sin dracul« – zmajev sin.
Izmed teh sinov je najznamenitejši transilvanski vladar Vlad III. Tepeš, ki je med svojo vladavino pobil več kot 40.000 očetovih sovražnikov, izdajalcev in brezčasnih trgovcev. Od tod verjetno izhaja legenda o drakuli, ki jo je pozneje povzelo več piscev.

mucenjeDanes pojem Drakula predstavlja izmišljeno osebo – najbolj slavnega vampirja.

 

Množično natikanje na kole – okrutnost grofa Drakule

zemljevidPO POTI DRAKULE

Grozovite zgodbe o njegovi krutosti in njegova nesmrtnost, ki jih poznamo iz knjig in filmov, so polne norega praznoverja.
Domačini ga še danes slavijo kot domoljuba in velikega junaka, ki jih je varoval pred Turki.

NETOPIRJI V DRAKULOVI DEŽELI

Romunija ima več kot 12.000 jam, ki so različnih globin, od nekaj metrov, pa do nekaj kilometrov.
Nekatere dosežejo globino celo 10 km. Mnoge so naseljene z netopirji (Chiroptera).

Med množico netopirjev, je tudi vrsta krvosesa – Vampirski netopir (Desmodontinae), ki je bila verjetno osnova za povezavo med grofom Drakulo, njegovo okrutnostjo, pitjem krvi in mešanica vsega tega je botrovala nastanku lika o vampirju, ki ga je leta 1897 upodobil v svojem romanu z naslovom »DRACULA« irski pisec Bram Stoker.
V knjigi je orisal grad Bran, kot njegovo domovanje, čeprav po legendi grof Drakula tam sploh nikoli ni bil.
Po knjigi,ki je uspešnica in ima tudi veliko posnemalcev, je bilo posnetih več različic filma o Drakuli. Filmska grozljivka o Drakuli je prinesla grofu Drakuli nesmrtno slavo.

 

MOLDAVSKI SAMOSTANI

Moldavski samostani so skupina romunsko-pravoslavnih samostanov v južni Bukovini in izvirajo iz 15. in 16. stoletja,
ker so jih ogrožali Tatari in Turki, so bili zgrajeni kot trdnjave z močnimi zidovi. Za vsako zmago nad Madžari, Poljaki ali Turki je Štefan Veliki in kasneje njegovi potomci postavil cerkev ali samostan, vsega skupaj preko 40 božjih objektov.
Samostanske cerkve so prave umetniške zakladnice in so del svetovne dediščine Unesca. Umetniško vrednost imajo v freskah na zunanjih fasadah s svojimi originalnimi temami, čistostjo risanja in točnimi detajli, ki ponazarjajo ljudsko
življenje in podobe iz biblije. Vsaka cerkev je pobarvana v svojem barvnem tonu: Voronet – modro, Sucevita – rdeče
zeleno, Moldovita – rumeno, Arbore – zeleno, Humor – rdeče.

Viri: http://www.romaniatourism.com/people.html

http://www.moto-pajer.com/potovanja/Romunija/main-romunija.html

Vir slik: internet

Related Images:

(Skupno 711 obiskov, današnjih obiskov 1)