Delavnica ”Drevesa celjskega parka – Mednarodno leto gozdov 2011” je potekala pod vodstvom Simone Žlof in Sabine Litera. Razred 2.c se je podal v Celjski mestni park, kjer je spoznaval raznolikost dreves, ki so vse od leta 1856 parku dajala poseben čar ter lovila spomine mnogih generacij.
V Celjskem parku so leta 2007 zabeležili približno 60 različnih vrst dreves, od tega 19 vrst iglavcev in 40 vrst listavcev. Med listavci je bil najštevilčnejši navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum), sledita pa mu navadna lipa (Tilia platyphylos) in ostrolistni javor (Acer platanoides).
Med iglavci prevladujejo omorika (Picea omorica), navadna smreka (Picea abies) ter navadna tisa (Taxus baccata).
Navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum)
Je do 25 metrov visoko drevo s široko krošnjo in previsnimi vejami ter luskastim lubjem. Listi so rahlo neenakomerno nazobčani dolgi od 10 do 20 centimetrov. Cvetovi so beli, zacvetijo aprila ali maja v pokončnih, stožčastih cvetnih navideznih grozdih. Plodovi so bodičasti, zeleni do 6 centimetrov debeli in vsebujejo od enega do tri rjava semena (kostanji) z velikim, svetlejšim popkom.
Navadna lipa (Tilia platyphylos)
Lipa je drevo, ki zraste v višino do 40 metrov, s široko krošnjo in sivim, vzdolžno razpokanim, gosto rebrastim lubjem. Listi so spiralasto nameščeni, srčasti in dolgi do 15 centimetrov. Cveti junija, cvetovi so rumeni, veliki od 12 do 16 milimetrov, rastejo v socvetju (od 2 do 5). Lipa lahko doseže starost tudi do 1000 let in več.
Ostrolistni javor (Acer platanoides) 
Zraste v višino do 30 metrov, ima široko krošnjo in črnorjavo vzdolžno razpokano lubje. Mlade veje vsebujejo mleček. Listi so nasprotno nameščeni, do 20 centimetrov široki z dolgo priostrenimi zobci. Cvetovi so rumeno zeleni v 4 do 8 centimetrov dolgih latastih socvetih in cvetijo od aprila do maja. Plodovi so zelenkasti in viseči ter dozorijo oktobra. Doseže starost do 150 let.
Omorika (picea omorica)
Omorika zraste do 30 metrov visoko, obseg debla pa lahko doseže 1,2m. Krošnja drevesa je piramidasta, veje pa so kratke in pri vrhu obrnjene navzgor, v sredini so ravne, v spodnjem delu pa so povešene, s konicami obrnjenimi navzgor. Deblo je ravno in poraščeno s temnorjavim lubjem.
Mladi stranski poganjki so rdečkaste barve, prekriti pa so s črnimi dlačicami. 10 do 20 mm dolge iglice so sploščene, po zgornji strani temno zelene, po spodnji pa bele in imajo dobro vidni dve listni reži. Konice iglic so tope ali kratko zašiljene. Storži so viseči in jajčasti, dolgi od 4 do 7 cm in so mladi temno vijolične do črne barve, zreli pa temno rjavi.
Navadna smreka (Picea abies) 
Navadna smreka je do 50 metrov visoko in okoli 2 metra široko drevo z luskasto rdečerjavo skorjo. Temnozelene iglice so dolge do 3 centimetrov. Cveti maja ali junija le vsaka 3 do 4 leta. Cvetovi so ovalni, sprva škrlatni, kasneje rumeni. Zreli storži so povešeni, rjavi, dolgi od 10 do 16cm, oleseneli in odpadejo v celoti. Smreka raste razmeroma hitro, znani so tudi do 500 let stari primerki.
Navadna tisa (Taxus baccata)
Raste razmeroma počasi, doseže velikosti od enega do 40 metrov, s premerom debla, ki lahko doseže 4 metre. Ima rdečkasto lubje, suličaste, sploščene, temnozelene liste dolžine 1 do 4 centimetrov in širine od 2 do 3 milimetrov, spiralno urejene na deblu, baze listov pa so zasukane, tako da se listi na vsaki strani stebla uredijo v vrsto. Storži so močno preobraženi. Vsak vsebuje posamezno seme dolžine od 4 do 7 milimetrov in ga obdaja preobražena luska, ki se razvije v aril, mehak, svetlordeč jagodičast, na enem koncu odprt mesnat ovoj dolžine od 8 do 15 milimetrov.
Maša Motoh, 2. b
