Našo marčevsko odpravo je predstavljalo 10 dijakov: Larisa, Veronika, Monika, Nika in Karmen iz 3. a v družbi že izurjenih popotnic, bodočih administratork, Medine in Tine ter treh dijakov predšolske vzgoje (Zala, Jana in Žan), ki obiskujejo našo partnersko šolo na Muti. Njihov cilj je bil Derry na Severnem Irskem, kraj, kamor se z veseljem vedno znova vračamo že vrsto let. Mi smo jo izkusili prvič, smo pa bili v letošnjem šolskem letu tam že druga skupina iz naše šole. Najprej smo bili glede bolj severne lokacije dokaj nezaupljivi, skrbelo nas je vreme in praksa in jezik in še in še, veter v Derryju pa je odpihnil vse skrbi kot bi mignil J.
Pot se je za dijake z Mute začela v zelo zgodnjih jutranjih urah, ob 1:00, za nas pa ob 2:30. V spremstvu profesorice Alenke Pavlin smo se odpravili proti letališču Treviso v Italiji.
Najprej smo poleteli proti Londonu, nato pa nestrpno pričakovali naš vezni let za Derry. Pot je potekala brez zapletov, a ker smo zgodaj vstali in bili ves dan na poti, je bilo vse skupaj zelo naporno. V večernih urah smo končno prispeli v Derry. Seveda smo bili vsi izmučeni in smo komaj čakali, da pridemo ‘domov’, skočimo pod prho in pod toplo odejo. Pri naših partnerjih so nas že čakale gostiteljske družine, posedli smo se v avtomobile in se odpeljali vsak na svojo stran, radovedni in v pričakovanju prve severnoirske večerje.
Prvi teden je bil za nas nekaj posebnega, začeli smo se privajati na novo okolje, nove ljudi, kulturo, predvsem na ‘nove družine’ oziroma ljudi, s katerimi smo preživeli tri prečudovite tedne.
V prvih nekaj dneh smo precej časa preživeli pri naših partnerjih, ki so poskrbeli da smo se prijetno počutili, nam razkazali mesto ter bili ves čas v kontaktu z nami.
Šele tretji dan smo se odpravili vsak na svoje delovno mesto. Strah pred novimi obrazi in pred našim znanjem angleščine je bil ogromen. Vendar smo po nekaj dneh ugotovili, da je bil zaman. Ljudje na Severnem Irskem so izredno prijazni, vedno pripravljeni pomagati, kar je na nas pustilo velik vtis. S prakse smo se vračali v poznih popoldnevih. Večere smo preživljali ob ‘skajpanju’ s starši in prijatelji in v večernih pogovorih z našimi gostiteljskimi družinami. Zahvaljujoč tem pogovorom smo vsi zelo izboljšali svojo angleščino.
Po prvem tednu smo že nestrpno pričakovali prvi vikend, saj je v nedeljo sledil izlet na Velikanov nasip (Giant’s Causeway), kjer smo si ogledali čudovite klife in obalo Severne Irske ter se naužili morskega zraka, sonca, pa tudi vetra.
Seveda nismo izpustili njihovega tradicionalnega praznika, dneva svetega Patrika, ki je njihov zavetnik. Vsi so se oblekli v zeleno, popoldan pa je po ulicah Derryja potekal karneval. V sredo smo imeli ogled mesta z vodičem, ki nam je razkazal še vrsto novih znamenitosti in nam povedal kako krvavo zgodovino ima Derry. V prostem času in med vikendi smo se v mestu dobivali s prijatelji, se družili, odšli na kosilo ali pa odkrivali nove zanimivosti mesta in pa seveda tudi nakupovali. Imeli smo nekaj obveznih aktivnosti, ki so nam jih organizirali partnerji: večerni kino in bowling turnir. Večere pa smo seveda izkoristili še za druženje s svojimi družinami in jim pripravili slovensko večerjo.
Naslednjo soboto smo odšli na izlet v Belfast, ki je glavno mesto Severne Irske. Pot do glavnega mesta je bila zelo zanimiva, saj je bil šofer zelo komunikativen in nas je zabaval ter nas naučil tudi nekaj novih irskih besed. Seveda smo tudi mi njega naučili nekaj slovenskih, zato je pot minila zelo hitro. V mestu smo si najprej ogledali muzej ženskega zapora, nato pa smo pot nadaljevali do zida miru in se nanj tudi podpisali, ter do muzeja Titanik. Na koncu izleta so nas odpeljali še v center mesta, kjer smo imeli kar nekaj prostega časa, katerega smo izkoristili za nakupe, saj je Belfast eden večjih trgovskih centrov na Severnem Irskem. Ker smo imeli tako super šoferja, nas je na koncu peljal še do doma, tako da nam ni bilo treba domov s taksiji.
Prva dva tedna sta minila hitreje kot smo vsi skupaj pričakovali, in pred nami je bil le še eden. Teden se je začel povsem običajno in sicer s prakso, v torek zvečer pa smo imeli organizirano druženje in ogled filma v kinodvorani. Vsak je lahko sam izbral kateri film si želi ogledati. Teden se je bližal h koncu in počasi se je bilo treba posloviti od družin, prijateljev, opraviti še zadnje nakupe in počasi spakirati kovčke. Zadnji dan smo od partnerjev prejeli še certifikate.
V soboto smo se zgodaj zjutraj skupaj odpravili na letališče. Tam smo se sami vkrcali na letalo, v Londonu pa nas je pričakala profesorica Mateja Obrez Verbič. Ker smo bili utrujeni od potovanja, smo se ta dan veselili le še hotela, ker pa bi bilo res škoda, če smo že bili v Londonu, da si ga ne bi spotoma še ogledali, smo se kaj kmalu odpravili na pot in si ogledali večino znamenitosti, za posladek pa smo obiskali še muzej voščenih lutk. En dan pa je seveda premalo, da bi si ogledali tako veliko mesto, zato smo z ogledi nadaljevali še v nedeljo zjutraj.
V poznih popoldanskih urah smo končno poleteli proti Trstu, kjer nas je že čakal avtobus. Domov smo prispeli v ponedeljkovih zgodnjih jutranjih urah.
Vtisi dijakinj:
Monika: Prijavila sem se takoj, ko sem slišala, da je možna prijava na prakso v tujini. Tri tedne v tujini, s tujimi, novimi ljudmi. Po značaju sem zelo komunikativna in rada spoznavam nove ljudi tako, da se mi je to zdela res super ideja. Moram pa priznati, da so se nekaj dni pred odhodom na Severno Irsko v moji glavi začele plesti bolj pesimistične misli, ki pa so seveda izpuhtele takoj, ko sem spoznala svojo gostiteljsko družino in naše partnerje. Na praksi v tujini sem se imela zelo lepo in mislim, da se bom, če bom imela možnost, še kdaj vrnila v Derry.
Veronika: Trije prečudoviti tedni preživeti na Severnem Irskem so zame nekaj nepozabnega. Spoznala sem nove ljudi, nov in čisto drugačen način življenja, pridobila veliko izkušenj in za vedno mi bo ostalo veliko lepih spominov na Derry. Največji strah sem imela pred jezikom, saj Irci govorijo drugačno angleščino in tudi težje razumljivo. Ljudje so zelo prijazni in prilagodljivi, tako da so pogovori tekli gladko. Navdušila me je prijaznost ljudi, zelena pokrajina, ter samo mesto, ki je zelo zanimivo in polno znamenitosti. Vsi, ki imate kakršnekoli pomisleke, iti ali ne iti na prakso v tujino, ne razmišljajte preveč in zgrabite priložnost.
Larisa: Za prakso v tujini sem se odločila iz preprostega razloga: spoznavanje novih kultur, nekaj novega, drugačnega, ter da bi izboljšala svojo angleščino in pridobila nove delovne izkušnje. Delala sem v trgovini z oblačili Next, kjer sem nekaj dni pomagala v skladišču, kasneje pa sem pomagala tudi strankam pri izbiri oblačil, jim prinesla željeno številko, itd. Sprva mi je jezik delal kar nekaj težav, saj je njihova angleščina veliko težje razumljiva, ampak po nekaj dneh sem se že navadila. Na Severnem Irskem sem preživela izjemne tri tedne, name je pustila močan vtis zaradi zelo prijaznih in pozitivnih ljudi, ter prelepe pokrajine. Postala sem veliko bolj samostojna, iznajdljiva, organizirana in komunikativna. Prakso v tujini svetujem vsakomur, saj je to res enkratna življenjska priložnost za vsakogar, ki želi izboljšati svojo angleščino in spoznati novo kulturo.
Nika: Že v trenutku, ko sem slišala, da imamo možnost iti na prakso v tujino, ko še nisem vedela ne kam, ne za kako dolgo, skratka nič, sem se odločila, da bom to priložnost izkoristila. Zelo rada potujem, zato sem komaj čakala, da se začne dogajati v zvezi z projektom. Da se začnejo sestanki, da začnem pakirati in da končno gremo. Priznam, da me je bilo nekaj dni pred odhodom strah, kako bo brez družine in podobno … Ampak čudoviti trije tedni so minili veliko hitreje kot sem mislila. Ta projekt je odlična priložnost za učenje tujega jezika, spoznavanje novih ljudi in pridobivanje novih izkušenj. Pogovarjala sem se že z veliko prijatelji, ki na svojih šolah žal nimajo takšne priložnosti, tako da mislim, da bi jo moral vsak, ki jo ima, tudi izkoristiti.
Karmen: Severna Irska je neverjetno lepa dežela, ljudje so prijazni in pozitivni, njihovo življenje pa je tako preprosto. Z dvema sošolkama smo tri tedne preživele pri družini, ki nas je zelo lepo sprejela. Naša ‘host mum’ je bila izredno radovedna, zato se je veliko pogovarjala z nami, kar je zelo dobro, saj smo bile na nek način prisiljene komunicirati v angleščini in smo tako lahko izboljševale angleški jezik. Sama sem se odločila za prakso zato, ker rada potujem in spoznavam nove kulture, ljudi ter njihov način življenja. Tri tedne sicer ni tako veliko, ampak mislim da sem v tem času pridobila številne nove izkušnje, predvsem na področju angleškega jezika. Izboljšala pa sem tudi komunikativnost, saj sem delala v mladinskem centru, kjer je komunikativnost ključnega pomena. Praksa v tujini je neverjetna priložnost, ki bi jo z veseljem ponovila. Kdor rad potuje, je odprt za nove izkušnje in izzive ali pa želi pridobiti delovne izkušnje v tujini, bi moral sodelovati v tem programu.
Medina: To je bila moja druga priložnost, da sem opravljala prakso v tujini in sicer tokrat na Severnem Irskem v mestu Derry. Sprva sem imela mešane občutke glede lokacije in malo strahu glede vremena in mi nikakor ni bilo všeč. Toda ko smo prispeli in si ogledali mesto, so bili občutki povsem drugačni. Prakso sem opravljala v šoli in sicer v Chapel Road Primary School. Bila je neverjetna izkušnja delati s 4 ter 7 in 8 letniki. Osebje je bilo zelo prijazno. Pridobila sem veliko izkušenj in sem zelo zadovoljna.
Praksa v tujini je res nekaj neverjetnega. Naučila sem se in videla veliko novega in izboljšala svojo angleščino. Tudi veliko ljudi sem spoznala in z njimi ohranjam stike.
Prakso v tujini priporočam vsem tistim, ki radi potujete in spoznavate druge kulture. Najpomembnejše je to, da se imate možnost veliko naučiti in predvsem pridobiti neverjetno delovno izkušnjo.
Tina: Za prakso v tujini sem se odločila po neverjetni prejšnji izkušnji, ko smo bili v Španiji, v mestu Sevilla. Vedela sem, da bo letos tudi neverjetna izkušnja na Severnem Irskem in da bom marsikaj na novo spoznala, doživela in se naučila. Po končanem šolanju načrtujem selitev v tujino in po moji izkušnji v Derryju verjamem, da bo to moj novi dom v bližnji prihodnosti. Severno Irsko si bom za vedno zapomnila, ker so prebivalci zelo prijazni, vedno pripravljeni pomagati in ničesar jim ni težko narediti. Izboljšala sem svojo angleščino, kar mi bo seveda zelo pomagalo v prihodnosti pri iskanju moje prve zaposlitve. Prakso v tujini bi priporočala vsem, ki si želite pridobiti nove izkušnje. Hvaležna sem za takšne priložnosti! Bilo je nepozabno.
