Šah mat!

Šah

V njegovem času ni bilo drugih vojn,
razen tistih na osemvrstnih ploščah.
                      (Iz slavospeva indijskemu kralju Sriharišu)

Če morda še niste ugotovili –  ta citat govori o šahu. Pri tej trditvi se avtor upira na perzijski ep. Šah je igra na igralni deski za dva igralca. V zgodovini se je razvijal podobno, kot so se razvijale biološke vrste in kot svetovni jeziki. Tradicionalno mnenje zgodovinarjev je, da šah izvira iz Indije v poznem 6. ali zgodnjem 7. stoletju. Vendar pa se zadnja desetletja vse bolj krepi mnenje, da šah izvira iz Kitajske.

Še nekaj zanimivih misli o šahu iz Wikipedije

Šah je igra, katere pravila pozna največ ljudi. Med njimi so pametni in neumni, bogati in revni, dobri in zli, črni in beli. Šah je jezik, ki ga razume največ ljudi. Zato ni čudno, da med največjimi umi, ki so kdaj koli bivali na našem planetu in drugod, najdemo šahiste. Med umetniki, znanstveniki, humanisti, med tistimi, ki so svetu prizadejali največ gorja, politiki, racionalisti in prav tako med mistiki. Šah se igra skozi tisočletja. Na Zemlji in v vesolju. Kamor je stopil človek, tam je zelo verjetno tudi šah. Futurologi trdijo, da jih ne bo presenetilo, če bodo nekoč ugotovili, da nezemeljska inteligenca pozna šahovsko igro. Metafiziki so prepričani, da je šah srednjeveška predstavitev računalniškega modela mističnega sveta, kjer si različne sile nasprotujejo. Steinitz je trdil, da je premagal boga. Umetna inteligenca je premagala Kasparova. Šah briše meje inteligence, časa ali prostora, genija in norca.

Maja Gorišek

Namen šahovske delavnice je bil reševanje šahovskih problemov pri šibkejših dijakih. Učili so se osnov šahovske igre, kar pomeni matiranje z danimi figurami. Profesor meni, da šah ni zastarel, problem pa je, da vedno več dijakov za šah ne pokaže zanimanja, saj se jim ta igra zdi dolgočasna, ker je ne poznajo. Težava naj bi nastala že v osnovni šoli, kajti večina šol niti ne izvaja šahovskega krožka niti ni šah izbirni predmet, kar bi bilo še kako zaželeno. Dijaki so bili še kako zainteresirani, saj se niso vdali pri igri s profesorjem.

Vztrajni dijaki GCC pa so nam povedali:

»Naučili smo se dosti novega, tudi matirati. Bilo je zabavno, ugotovili pa smo, da je šah povezan tudi z matematičnimi ugankami. Delavnico bi ponovila.«
                                                                                                       Maruša Langus, 4. H

»Bilo mi je všeč, saj sem igro poznala še od prej, delavnico bi ponovila, saj je bilo prijetno vzdušje in zabaven profesor.«
                                                                                                       Kristina Zimaj, 4. H

Irena Dedić in Klementina Mlinarič

Vtisi mentorja

Pri šahovski delavnici so dijaki aktivno sodelovali pri učenju šahovskih problemov, tisti šibkejši pa so se učili osnove šahovske igre. Pri reševanju šahovskih problemov so dijaki lahko pristopili individualno, po želji pa tudi v skupinah in zares jih je bilo krasno opazovati pri izmenjavi njihovih mnenj. Pri osnovah šahovske igre pa so najprej spoznali premike posameznih figur, pojem mat, pat, remi ter matiranje s trdnjavo in kraljico. Tudi tukaj so se videle razlike med dijaki, saj so nekateri zelo hitro dojemali stvari medtem, ko je enim matiranje  predstavljalo kar trd oreh. V splošnem pa lahko rečem, da šah vedno bolj izgublja ugled med mladimi, saj ga ne poznajo dovolj dobro in se jim na prvi pogled zdi igra dolgočasna in ne preveč zanimiva. Vzroke vidim predvsem v osnovnih šolah, ki jim ne nudijo dovolj informacij; pomanjkanju šahovskih krožkov, izbirnega predmeta v 7., 8. in 9. razredu ter s tem usposobljenih mentorjev za ta predmet.

Marko Kubale, mentor

Related Images: