3-kons-2010-ikona

Ples je vrsta izražanja, umetnosti in zabave. Ples je govorica telesa; z njim izražamo ritem glasbe, ki jo predstavlja življenje. Ples je del vsakega posameznika in je kultura posameznega naroda. Ples je hkrati šport in umetnost, v katerem se prepleta dvoje ali več teles. Nekoč je bil ples zgolj vezan na šege in religijo. S časom pa je postal del zabave, sprva v manjših skupinah. Kasneje pa tudi način preživljanja prostega časa večjih množic. Daje nam občutek, da smo svobodni. Pomembno je, da pri plesu začutimo prelivanje energije, ki nas sprosti.

plesnadelavnica

Poznamo več načinov plesa: umetniški ples, športni ples oziroma rekreativni ples, balet, dvorni ples, ljudski ples …

 V 20. in 21. stoletju je popularnih veliko vrst plesov: bachata, balboa, balet, beguine, black bottom, blues, boogie woogie, bossa nova, break dance, bump buny hug, cakewalk, calypso, charleston, conga, cotillon, čačača, četvorka, electric boogie, fokstrot, flamenko, galop, habanera, hip hop, hustle, java, jazz balet, jive, latino, lindy hop, mambo, merengue, pop, paso doble, polka, quickstep, rock’n’roll, rueda, rumba, salsa, samba, shag, slowfox, step, swing, tango, twist, valček, jumpstyle …

Množico plesnih oblik delimo še v raznovrstne skupine: standardni plesi, latinskoameriški plesi, družabni plesi, folklorni plesi, disco plesi, show plesi, orientalski plesi (trebušni ples) … Plešeta običajno dva (par), lahko tudi solo ali pa skupinsko (kolo).

 Ni plesa brez koreografije. Koreografija nekaterih plesov iz preteklosti je že skoraj pozabljena. Eden najbolj znanih koreografov ta trenutek je Anže Škrube. Mladi ustvarjalec je član plesne skupine Maestro, ki velja za eno izmed najboljših plesnih skupin. Med najbolj priljubljene zgodovinske plese pa naj bi prištevali prav četvorko, ki jo mladi večinoma plešejo na valeti ali maturantskem plesu.

 Patricija Zagožen, 4. a

VIRI:

  http://sl.wikipedia.org/wiki/Ples [citirano 30. 9. 2010]
(Skupno 19 obiskov, današnjih obiskov 1)